Odlok o organizaciji in izvajanju javne službe dolgotrajne oskrbe na domu v Občini Ribnica na Pohorju

Sprejem
Datum sprejetja:
17.03.2026
Organ sprejema:
Občinski svet
Objava
Datum objave:
20.03.2026
Začetek veljavnosti:
04.04.2026
Status:
Veljavno
Drugi podatki
Tip objave:
Odlok
Vsebina:
7. Vsebinska področja delovanja > Zdravstveno in socialno varstvo
Na podlagi 6. in 77. člena Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1; Uradni list RS, št. 84/23, 112/24 in 44/25), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 11/14 – popr., 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE, 62/24 – odl. US, 102/24 – ZLV-K in 83/25 – ZOUL) in na podlagi 15. člena Statuta Občine Ribnica na Pohorju (Uradno glasilo e-občina, št. 17/25) je Občinski svet Občine Ribnica na Pohorju na svoji 21. redni seji, dne 17. 3. 2026 sprejel
ODLOK O ORGANIZACIJI IN IZVAJANJU JAVNE SLUŽBE DOLGOTRAJNE OSKRBE NA DOMU V OBČINI RIBNICA NA POHORJU
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
(1) S tem odlokom se ureja organiziranost in oblika izvajanja javne službe dolgotrajne oskrbe na domu, obseg in vrste storitev, pogoje in postopke za uresničevanje izvajanja, način uveljavljanja pravice in določitev cene storitve.
(2) Javna služba dolgotrajne oskrbe na domu se izvaja na način, da je vsem upravičencem enako dostopna, uporabna in kakovostna ter da se z njo zagotavljajo storitve dolgotrajne oskrbe vsem upravičencem glede na njihove potrebe. Izvaja se skladno z določili veljavnih predpisov s področja socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe.
(3) Javna služba se izvaja na celotnem območju občine Ribnica na Pohorju.
2. člen
(storitve dolgotrajne oskrbe)
Storitve dolgotrajne oskrbe so:
  • pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih;
  • pomoč pri podpornih dnevnih opravilih;
  • zdravstvena nega, vezana na osnovna dnevna opravila.
3. člen
(upravičenci do dolgotrajne oskrbe)
(1) Upravičenci do dolgotrajne oskrbe na domu so osebe s stalnim ali začasnim prebivališčem na območju občine Ribnica na Pohorju, ki so obvezno zavarovane za dolgotrajno oskrbo in so jim s pravnomočno odločbo pristojne vstopne točke po 38. členu Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk1) priznane pravice po ZDOsk-1.
(2) Postopek za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe na domu se začne na podlagi vloge, ki jo na vstopno točko vloži zavarovana oseba, njen pooblaščenec, skrbnik ali skrbnik za posebni primer ali po uradni dolžnosti, kadar tako določa ZDOsk-1, o obsegu pravic pa je odločeno z odločbo.
(3) Pravice do dolgotrajne oskrbe so pravice, vezane na osebo upravičenca, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati.
4. člen
(cena storitev)
(1) Ceno urne postavke za izvajanje storitve dolgotrajne oskrbe na domu določi pristojno ministrstvo. Plačilo storitve se zagotavlja iz prispevkov obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, sredstev državnega proračuna in lastne udeležbe uporabnika.
II. KONCESIJA ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE DOLGOTRAJNE OSKRBE NA DOMU
5. člen
(koncesijski akt)
(1) Ta odlok je koncesijski akt, ki določa predmet in pogoje opravljanja javne službe dolgotrajne oskrbe na domu, krajevno območje opravljanja te javne službe, obliko opravljanja in trajanje koncesije na območju občine Ribnica na Pohorju.
(2) Koncesionar je domača ali tuja pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki izpolnjuje pogoje po zakonu in na podlagi zakona in izdanih podzakonskih aktov, ter v koncesijskem razmerju pridobi pravico, da opravlja javno službo dolgotrajne oskrbe v določenem obsegu in obliki ter na določenem območju v javni mreži.
(3) Koncesija je dovoljenje, ki ga izvajalcu podeli koncedent za izvajanje javne službe dolgotrajne oskrbe na domu.
(4) Koncedent je občina, ki jo zastopa župan, ki v skladu s tem odlokom, zakonom in podzakonskimi predpisi podeli koncesijo za izvajanje javne službe dolgotrajne oskrbe na domu v soglasju z ministrstvom.
6. člen
(utemeljitev razlogov za podelitev koncesije)
(1) Koncesija se podeli, če koncedent ugotovi, da javni zavodi za opravljanje dolgotrajne oskrbe ne morejo zagotavljati opravljanja le-te v obsegu, kot je določen z javno mrežo dolgotrajne oskrbe oziroma če javni zavodi za opravljanje dolgotrajne oskrbe ne morejo zagotoviti nujne dostopnosti do storitev dolgotrajne oskrbe.
(2) Ob upoštevanju določil ZDOsk-1 in na temelju preučitve stanja glede ustreznosti zagotavljanja tovrstnih storitev se javna služba dolgotrajne oskrbe na domu na območju občine Ribnica na Pohorju izvaja kot koncesionirana javna služba.
(3) Koncesija se izvaja na območju občine za osebe, ki jim je bila pravica do storitev dolgotrajne oskrbe priznana skladno z določbami ZDOsk-1, s pravnomočno odločbo vstopne točke.
7. člen
(predviden obseg in oblika opravljanja DO na podlagi koncesije)
(1) Storitev dolgotrajne oskrbe na domu se izvaja na naslovu, kjer upravičenec dejansko prebiva.
(2) Izvajalci storitev dolgotrajne oskrbe na domu opravljajo dolgotrajno oskrbo na domu v obsegu neposrednega izvajanja storitev, ki je določen v urah/mesec:
  • 1. kategorija dolgotrajne oskrbe: 20 ur,
  • 2. kategorija dolgotrajne oskrbe: 40 ur,
  • 3. kategorija dolgotrajne oskrbe: 60 ur,
  • 4. kategorija dolgotrajne oskrbe: 80 ur in
  • 5. kategorija dolgotrajne oskrbe: 110 ur.
8. člen
(trajanje koncesije)
Koncesija za opravljanje storitev dolgotrajne oskrbe na domu se podeljuje za dobo desetih (10) let.
9. člen
(predmet koncesije)
(1) Predmet koncesije je izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe na domu, kot so opredeljene v 2. členu odloka.
(2) Koncesija je vezana na osebo koncesionarja in ni prenosljiva.
(3) Koncesionar s pravico koncesije za dolgotrajno oskrbo na domu ne more razpolagati in, razen če zakon ne določa drugače, tudi ne more biti predmet posamičnega ali univerzalnega pravnega prenosa. Pravni posel, ki bi bil sklenjen v nasprotju s prejšnjim stavkom, je ničen.
(4) Najpozneje 12 mesecev pred potekom obdobja podelitve koncesije koncedent preveri, ali še obstoji potreba po podelitvi koncesije za dolgotrajno oskrbo, upoštevaje določbe tega odloka. Če so pogoji iz tega odloka izpolnjeni, koncedent začne z novim postopkom za podelitev koncesije.
10. člen
(ocenjena vrednost)
Ocena vrednosti koncesije se opravi skladno z določbami zakona, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe.
III. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA POD MEJNO VREDNOSTJO
11. člen
(postopek za podelitev koncesije)
(1) Za podelitev koncesije za opravljanje javne službe dolgotrajne oskrbe nad mejno vrednostjo za objavo obvestila o koncesiji v Uradnem listu Evropske Unije, ki jo določa Evropska komisija, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe.
(2) Za podelitev koncesije pod mejno vrednostjo iz prejšnjega odstavka se postopek izbire koncesionarja in sklenitev koncesijske pogodbe izvede v skladu z Zakonom o dolgotrajni oskrbi.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se tudi za koncesije pod mejno vrednostjo uporabljajo določbe zakona, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe, in sicer glede trajanja koncesije, pripravljalnih dejanj in pravnega varstva.
12. člen
(javni razpis)
(1) Koncesija se podeli z odločbo na podlagi javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani koncedenta in na portalu javnih naročil.
(2) Objava javnega razpisa vsebuje vsaj naslednje podatke:
  1. navedbo, da gre za podelitev koncesije za DO;
  2. številko in datum koncesijskega akta;
  3. navedbo koncedenta;
  4. vrsto, območje in predviden obseg in obliko DO;
  5. predviden začetek koncesijskega razmerja;
  6. trajanje koncesijskega razmerja;
  7. način dostopa do koncesijske dokumentacije;
  8. naslov, rok in način predložitve ponudbe;
  9. navedbo zakonskih in drugih pogojev, ki jih morajo ponudniki izpolnjevati, ter dokazila o njihovem izpolnjevanju;
  10. merila za izbiro koncesionarja;
  11. naslov in datum odpiranja ponudb;
  12. rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu javnega razpisa;
  13. druge podatke glede na posebnost posamezne oblike DO, ki je predmet koncesije.
13. člen
(koncesijska dokumentacija)
(1) Koncesijska dokumentacija je pripravljena v skladu s koncesijskim aktom. V primeru neskladja med koncesijskim aktom in koncesijsko dokumentacijo veljajo določbe koncesijskega akta.
(2) Podatki v koncesijski dokumentaciji so enaki podatkom, navedenim v objavi javnega razpisa.
(3) Koncesijska dokumentacija, ki se objavi na spletnih straneh koncedenta in na portalu javnih naročil, vsebuje najmanj:
  1. številko in datum koncesijskega akta;
  2. vrsto, območje ter predviden obseg in obliko dolgotrajne oskrbe, ki je predmet koncesije;
  3. pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik za pridobitev koncesije in dokazila o njihovem izpolnjevanju;
  4. pogoje financiranja dolgotrajne oskrbe na podlagi koncesije;
  5. merila za izbiro koncesionarja iz 16. člena tega odloka;
  6. opis postopka izbire koncesionarja;
  7. navodila za pripravo in predložitev ponudbe;
  8. vzorec koncesijske pogodbe;
  9. rok za oddajo ponudbe ter
  10. predviden rok za sprejem odločitve o izbiri koncesionarja.
(4) Koncedent od ponudnika ne sme zahtevati dokazil, ki jih lahko pridobi iz uradnih zbirk podatkov. Če je to potrebno, od ponudnika zahteva soglasje za vpogled oziroma dostop do podatkov, ki se o njem vodijo v uradni zbirki podatkov.
14. člen
(pogoji za pridobitev in opravljanje koncesije)
(1) Ponudnik mora izpolnjevati naslednje pogoje:
  • je domača ali tuja pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, v Republiki Sloveniji registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije, oziroma je podružnica tuje pravne osebe za opravljanje te dejavnosti vpisana v register v Republiki Sloveniji;
  • je vpisan v javni register izvajalcev dolgotrajne oskrbe pri organu, pristojnem na temelju ZDOsk-1;
  • izpolnjuje kadrovske, prostorske in tehnične pogoje ter standarde za opravljanje dolgotrajne oskrbe iz 60. člena ZDOsk-1 in pravilnika, ki ureja kadrovske pogoje, usposabljanje in supervizijo v dolgotrajni oskrbi ter pravilnika, ki ureja minimalne prostorske in tehnične pogoje za opravljanje dolgotrajne oskrbe;
  • zagotovi opravljanje vseh storitev, ki so opredeljene v ZDOsk-1;
  • mu ni bilo s pravnomočno sodbo ali dokončno odločbo upravnega organa prepovedano opravljanje dolgotrajne oskrbe, socialne ali zdravstvene dejavnosti;
  • izkazuje finančno in poslovno sposobnost;
  • ima izdelan podroben program za opravljanje dolgotrajne oskrbe na podlagi koncesije;
  • zagotavlja kakovostno in varno opravljanje storitev dolgotrajne oskrbe;
  • mu v zadnjih petih letih ni bila odvzeta koncesija oziroma odpovedana koncesijska pogodba;
  • ima poravnane zapadle obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jih v skladu  z zakonom, ki ureja finančno upravo, pobira davčni organ, v višini, ki presega 50 eurov. Šteje se, da ponudnik ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let od dneva preverjanja ter
  • ni v stečajnem postopku, postopku prenehanja, postopku prisilne poravnave ali v postopku likvidacije.
(2) Koncesionar mora ves čas trajanja koncesijskega razmerja izpolnjevati pogoje iz tega člena.
(3) Koncesionar mora pri opravljanju storitev dolgotrajne oskrbe dosegati standard skrbnosti dobrega gospodarstvenika.
15. člen
(merila za izbiro koncesionarja)
Merila za izbiro koncesionarja so:
  • strokovna usposobljenost, izkušnje in reference ponudnika;
  • dostopnost lokacije opravljanja dolgotrajne oskrbe;
  • ugotovitve iz nadzornih postopkov pri ponudniku ter
  • druge okoliščine in merila glede oblike dolgotrajne oskrbe, ki jih določa ZDOsk-1 in podzakonski predpisi.
16. člen
(dokazila za pridobitev in opravljanje koncesije dolgotrajne oskrbe na domu)
(1) Ponudnik za pridobitev in opravljanje koncesije dolgotrajne oskrbe na domu priloži:
  • izjavo, da je pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik, registriran pri pristojnem organu Republike Slovenije za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisane koncesije;
  • izjavo, da se strinja z razpisanimi pogoji in da dovoljuje, da se za namen javnega razpisa uporabljajo podatki, ki so razvidni iz dokumentacije, ki jo vodi občina in da se po potrebi preverijo tudi pri pristojnem organu Republike Slovenije za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisane koncesije;
  • organizacijsko shemo s prikazanim številom in strukturo predvidenih zaposlenih, s podatki o njihovi izobrazbi ter svojo in njihove izjave, iz katerih je razvidno, da jih bo oziroma se bodo zaposlili pri koncesionarju ali organizacijsko shemo s prikazanimi predvidenimi zaposlenimi in pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ter izjavo ponudnika, da bo pred začetkom opravljanja dolgotrajne oskrbe zaposlil izvajalce v skladu s standardi in normativi;
  • projekcijo finančnega poslovanja za petletno obdobje z izkazom denarnih tokov v skladu s Slovenskim računovodskim standardom 22 ter
  • program dela opravljanja dolgotrajne oskrbe.
(2) Občina lahko zahteva bančno garancijo za resnost ponudbe.
(3) Finančno in poslovno sposobnost ponudnik izkazuje skladno s podzakonskimi področnimi predpisi.
17. člen
(odločba)
(1) O izbiri koncesionarja odloči koncedent z odločbo.
(2) Koncedent o vseh ponudbah izda eno odločbo, s katero podeli koncesijo izbranemu ponudniku ali ponudnikom in določi čas trajanja koncesije v skladu z razpisom in zavrne neuspešne ponudbe. V postopku izdaje odločbe imajo položaj stranke le tisti ponudniki, ki so predložili ponudbo.
(3) V odločbi se določi tudi rok, v katerem izbrani izvajalec sklene koncesijsko pogodbo. Če je v aktu določeno, da lahko določene pogoje za začetek opravljanja storitev koncesionar izpolni po podelitvi koncesije in sklenitvi pogodbe, se v odločbi določi tudi rok, v katerem mora koncesionar izpolniti te pogoje in način njihove izpolnitve. Koncedent lahko rok iz prejšnjega stavka podaljša.
(4) Koncedent v petih dneh po končanem preverjanju in ocenjevanju ponudb vse ponudnike obvesti o izbiri koncesionarja. Koncedent o tej odločitvi obvesti ponudnike tako, da podpisano odločitev iz tega člena objavi na portalu javnih naročil. Odločitev se šteje za vročeno z dnem objave na portalu javnih naročil.
(5) Odločba, s katero se podeli koncesija, vsebuje:
  1. razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika;
  2. podatke o izbranem koncesionarju;
  3. obliko, območje in predviden obseg opravljanja dolgotrajne oskrbe;
  4. trajanje koncesijskega razmerja;
  5. rok, v katerem se sklene koncesijska pogodba od pravnomočnosti odločitve ter
  6. razloge za morebitno odločitev, da ni bila izbrana nobena ponudba ali da se postopek izbire koncesionarja znova začne.
18. člen
(pravno varstvo)
Odločitev o izbiri koncesionarja postane pravnomočna z dnem, ko zoper njo ni mogoče zahtevati pravnega varstva skladno s predpisi, ki urejajo pravno varstvo v postopkih javnega naročanja.
19. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe, njeno izvajanje in prenehanje)
1) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesije, in sicer najmanj:
  1. obliko in predviden obseg opravljanja dolgotrajne oskrbe;
  2. območje in lokacijo opravljanja dolgotrajne oskrbe na podlagi koncesije;
  3. odgovornega nosilca pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe, ki je direktor ali druga odgovorna oseba pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe;
  4. način financiranja dolgotrajne oskrbe na podlagi koncesije;
  5. obratovalni čas;
  6. začetek opravljanja dolgotrajne oskrbe na podlagi koncesije;
  7. trajanje koncesijskega razmerja;
  8. razloge in pogoje za odpoved koncesijske pogodbe, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi koncesijske pogodbe;
  9. pogoje, ki jih mora koncesionar izpolnjevati v času trajanja koncesijskega razmerja;
  10. pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v času trajanja in po poteku koncesijske pogodbe;
  11. dolžnost in način poročanja o opravljanju dolgotrajne oskrbe na podlagi koncesije;
  12. obveznost vzpostavitve notranjega nadzora ter sistema kakovosti in varnosti;
  13. medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z opravljanjem ali neopravljanjem dolgotrajne oskrbe na podlagi koncesije ter
  14. pogodbene kazni zaradi neopravljanja ali nepravilnega opravljanja koncesijske dejavnosti.
2) Med trajanjem koncesijskega razmerja so ob soglasju koncedenta dovoljene le nebistvene spremembe koncesijskega razmerja, ki jih stranki skleneta v obliki spremembe koncesijske pogodbe, če s predpisi ni določeno drugače.
3) Glede ugotavljanja obstoja in/ali obsega nebistvenih sprememb koncesijskega razmerja se uporabljajo kogentna določila ZDOsk-1.
20. člen
(pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v času trajanja koncesijske pogodbe)
1) Koncesionar mora s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika izvajati vse naloge in storitve iz 2. člena tega odloka in poročati o opravljanju javne službe dolgotrajne oskrbe na domu.
2) Koncesionar ločeno vodi izkaze prihodkov in odhodkov ter sredstev in virov sredstev, ki se nanašajo na opravljanje dolgotrajne oskrbe na podlagi koncesije, od tistih, ki se nanašajo na opravljanje tržne dejavnosti, v skladu s predpisi, ki urejajo preglednost finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti.
21. člen
(dolžnost poročanja o opravljanju dolgotrajne oskrbe na podlagi koncesije ter vzpostavitve sistema notranjega nadzora in sistema kakovosti in varnosti)
1) Koncesionar v letnem poročilu, ki ga predloži do 31. marca za preteklo koledarsko leto, poroča o:
  • vzpostavljenih internih standardih kakovosti in varnosti;
  • obsegu in rezultatih notranjega nadzora nad uporabo standardov kakovosti in varnosti;
  • rezultatih, ki jih prikažejo interni kazalniki;
  • rezultatih, ki jih prikažejo kazalniki kakovosti, ki jih določi minister in so objavljeni na spletni strani ministrstva ter
  • številu zaposlenih in pogodbenih delavcev ter prostovoljcev.
2) Koncesionar je dolžan vzpostaviti sistem notranjega nadzora ter sistema kakovosti in varnosti, iz katerih izhaja:
  • spremljanje kazalnikov kakovosti in varnosti dolgotrajne oskrbe;
  • vrednost kazalnikov iz prejšnje alineje;
  • vrsto neželenih in skoraj nastalih neželenih dogodkov pri izvajanju storitev dolgotrajne oskrbe ter
  • osebno ime, delovno mesto, izobrazba odgovornih osebah za delovne procese pri izvajalcu.
22. člen
(odvzem koncesije)
Organ, pristojen za podelitev koncesije, z odločbo odvzame koncesijo:
  1. če koncesionar v roku, določenem v odločbi o podelitvi koncesije, ne podpiše koncesijske pogodbe, pa koncedent tega roka ne podaljša v skladu z zakonom;
  2. če koncesionar v roku, določenem v odločbi o podelitvi koncesije, ne izpolni določenih pogojev za začetek opravljanja storitev, za katere je v odločbi o podelitvi koncesije določeno, da jih koncesionar izpolni po podelitvi koncesije in sklenitvi pogodbe, pa koncedent tega roka ne podaljša v skladu z zakonom;
  3. če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi ter odločbo o koncesiji;
  4. če koncesionar ne ravna v skladu z odločbami, izdanimi v okviru nadzora nad izvajanjem koncesije;
  5. če je zaradi slabega finančnega stanja koncesionarja, visoke stopnje njegove zadolženosti, poslovanja z izgubo v daljšem obdobju, precejšnjega odstopanja finančnega stanja koncesionarja od projekcije finančnega poslovanja, ki jo je predložil v svoji ponudbi, ali iz drugih finančnih razlogov mogoče utemeljeno sklepati, da ne bo mogel ustrezno izvrševati dejavnosti, ki je predmet koncesije ter
  6. če je zaradi zmanjšanja potreb po opravljanju storitev, ki so predmet koncesije, treba na določenem krajevnem območju zmanjšati obseg izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije, pa se koncesionar in koncedent ne sporazumeta o ustrezni spremembi koncesijske pogodbe ali njeni sporazumni razvezi.
Pristojni organ koncedenta pisno opozori koncesionarja o razlogu za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev, slabega finančnega stanja ali za sporazumno spremembo oziroma razvezo pogodbe, in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedel postopek odvzema koncesije.
 
Če v določenem roku koncesionar ne odpravi kršitev, slabega finančnega stanja ali v njem ne pride do sporazumne spremembe oziroma razveze pogodbe, pristojni organ koncedenta po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero odvzame koncesijo. Zoper odločbo o odvzemu koncesije ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
23. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
1) Koncesijska pogodba preneha:
  • s potekom časa, za katerega je bila sklenjena;
  • s pričetkom stečajnega postopka nad koncesionarjem ali zaradi prenehanja koncesionarja kot pravne osebe;
  • z odpovedjo pogodbe iz razlogov in pod pogoji, ki so določeni v koncesijski pogodbi;
  • s sporazumom;
  • z odvzemom koncesije ter
  • v drugih primerih, določenih z zakonom.
2) V primeru prenehanja koncesijske pogodbe preneha koncesijsko razmerje.
3) V primeru prenehanja koncesijske pogodbe je koncesionar dolžan izročiti vso dokumentacijo prevzemniku koncesije.
24. člen
(sklenitev začasne pogodbe z drugim izvajalcem)
1) Koncedent lahko v primeru prenehanja koncesijske pogodbe, če koncesionar ne more zagotavljati izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe, do odločitve o novem koncesionarju določi začasnega prevzemnika koncesije med obstoječimi izvajalci dolgotrajne oskrbe, vendar največ za dobo enega leta.
2) Za čas prevzema koncesije na podlagi prejšnjega odstavka sklene koncedent z začasnim prevzemnikom koncesije pogodbo, s katero uredi začasno opravljanje dolgotrajne oskrbe na podlagi koncesije.
25. člen
(odpoved koncesijske pogodbe)
1) Med veljavnostjo koncesijske pogodbe lahko koncedent, ne glede na zakon, ki ureja obligacijska razmerja, odpove to pogodbo, če:
  • se je koncesija bistveno spremenila, kar terja nov postopek izbire koncesionarja;
  • je za koncesionarja v času podelitve koncesije obstajal razlog za izključitev, zaradi katerega bi moral biti izključen iz postopka izbire koncesionarje ter
  • je Sodišče Evropske unije po postopku v skladu z 258. členom PDEU ugotovilo hujše kršitve obveznosti koncedenta, ki izhajajo iz PEU, PDEU in tega zakona, zato koncesija ne bi smela biti podeljena koncesionarju.
2) Med veljavnostjo koncesijske pogodbe lahko koncesionar odpove to pogodbo iz utemeljenih razlogov, ki jih mora obrazložiti. Pisni odpovedi mora predložiti dokumentacijo, iz katere bodo izhajali razlogi za odpoved.
3) Koncesionar ne sme odpovedati koncesijske pogodbe zaradi kršitev koncedenta, razen v primeru, ko koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe do te mere, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
4) Odpovedni rok je devet (9) mesecev.
26. člen
(prenehanje koncesije in pogoji za ohranitev koncesije)
1) Koncesija preneha v primeru statusnih preoblikovanj, do katerih pride s statusno pravno pripojitvijo ali združitvijo koncesionarja z ali v drugo pravno osebo. V tem primeru preneha koncesija z dnem učinkovanja takšnega statusnega preoblikovanja.
2) Če ima novo nastala ali prevzemna družba koncesijo za izvajanje javne službe, ki je predmet koncesije za izvajanje dolgotrajne oskrbe, je za ohranitev koncesije potrebno predhodno soglasje koncedenta. Koncedent lahko zavrne soglasje iz prejšnjega stavka v primeru utemeljenih razlogov.
3) V primeru spremembe družbenikov koncesionarja kot pravne osebe z vstopom enega ali več novih družbenikov ali v primeru preoblikovanja samostojnega podjetnika posameznika kot koncesionarja v pravno osebo zasebnega prava je za ohranitev koncesije potrebno predhodno soglasje koncedenta. Koncedent lahko zavrne soglasje iz prejšnjega stavka v primeru utemeljenih razlogov.
27. člen
(pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja po poteku koncesijske pogodbe)
1) Glede vprašanj v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z opravljanjem ali ne opravljanjem dolgotrajne oskrbe na podlagi koncesije ter odgovornostjo za škodo pogodbenih strank, ki je bila pri izvajanju koncesije povzročena uporabnikom ali tretjim osebam, se uporablja Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07 – UPB, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631).
2) Glede uveljavljanja pogodbene kazni zaradi ne opravljanja ali nepravilnega opravljanja koncesijske dejavnosti se uporabljajo določila predpisa iz prejšnjega odstavka.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28. člen
(sprememba področne zakonodaje)
V primeru, da bi se veljavni področni predpisi spremenili tako, da bi bile posamezne določbe tega odloka z njimi v nasprotju, se neposredno uporabljajo veljavna določila področnih predpisov.
29. člen
(začetek veljavnosti in objava odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu e-občina.
Številka: 007-0002/2026
Datum: 17. 03. 2026
Občina Ribnica na Pohorju
Srečko Geč, župan