INVAZIVNE RASTLINE NA POHORJU

Invazivne tujerodne rastline lahko oblikujejo velike sestoje in so zato zelo opazne. Največkrat se najprej  ustalijo  ob cestah,  na gradbiščih, kjer je človek odstranil prvotno rastlinje in jim omogočil razrast. Od tam se postopoma razširijo tudi v (pol)naravna območja, kjer so vplivi na biotsko raznovrstnost bistveno večji. Številne tujerodne rastline se razširjajo tudi z vodnim tokom, ki vzdolž rek prenaša semena in delce korenik. To je tudi razlog, da so nekatere invazivne tujerodne rastline v Sloveniji prekrile brežine številnih vodotokov in s teh predelov izrinile domorodne vrste.

Dokler je vrsta invazivna le na majhnem območju, jo lahko poskusimo popolnoma odstraniti iz narave. Način odstranjevanja vrste moramo izbrati glede na značilnosti vrste. Običajno je treba ukrepe odstranjevanja izvajati skozi daljše časovno obdobje, nato pa še nekaj let spremljati ali se bo vrsta ponovno pojavila. Kadar širjenja ne uspemo preprečiti v zgodnjih fazah naselitve, se vrsta navadno tako razširi, da popolna odstranitev iz narave ni več mogoča. V takem primeru nam preostane le še nadzor vrste. To pomeni, da vrsto z enakimi metodami aktivno odstranjujemo iz okolja, vendar se zavedamo, da vrste ne bomo uspeli v celoti odstraniti, bomo pa omejili širjenje in vsaj zmanjšali negativne vplive.

Načini zatiranja

1. Mehanično odstranjevanje:  rastline odstranjujemo s puljenjem, žaganjem, košnjo ali pašo.

2. Kemično zatiranje: Ukrepi kemičnega zatiranja vključujejo rabo pesticidov. Uporabljamo jih predvsem za zatiranje plevelov (herbicidi), žuželk (insekticidi) in gliv (fungicidi).